Skip to main content

Strah hromi misli in telo

Strah hromi misli in telo.
Moje sanje so večje od strahu pred razočaranjem.
Upam si!
Želim si!
🤗 Afirmacije so mi pomagale premagati strah
 
Javni nastop je lahko za marsikoga prava nočna mora. Tudi moja je bila, imela sem strah pred uspehom, ker sem v poslu hitro napredovala sem se zavedala, da bom slej ko prej stopila na oder.
Že ob sami misli na javni nastop mi je postalo slabo .
 
Če se boš nanj dobro pripravila, ga lahko izpelješ z odliko. Te besede so mi odmevale v glavi. Kako, če pa od treme ne slišim svojega glasu.
Ampak želja po spremembi je postajala močnejša.
Tako sem začela raziskovati, kaj spoh strah je. Česa se bojim, od kot imam ves ta strah. Tako sem našla odgovor, ki sledi.
JE STRAH PRIDOBLJEN ALI PRIROJEN?
Strah je čustvo. Za čustvene procese je značilno, da so delno prirojeni in delno
naučeni. Večina strahov je naučeno vedenje, kaj je zelo dobra informacija, se  da spremeniti. Obstaja v naših misli in ne ,da se ga prijet, to pomeni , da ga ni v fizični obliki. “Strah je votel, okrog ga pa nič ni!” pravi slovenski pregovor,
Ja dober del življenja se borimo s strahovi.
Najde se v različnih oblikah.
 
Strah pred izgubo službe, partnerja, otrok, denarja, hiše, položaja..
Strah pred večjimi koraki. Saj je tu nekaj neznanega. 
Za tem pa se lahko skriva neuspeh. Ojoj, kaj če izpadem neuspešna?
Strah pred tesnimi odnosi. Saj se tu lahko skriva izguba, izdaja.
Skriva se v nevoščljivosti. Ljubosumju. Da je ne bi bila slabša od koga.
Strah pred zavrnitvijo.Ne marajo me.
Strah odraščanja. Kaj, če zavozim?
Strah pred razkrivanjem prave sebe. Rekli bodo, kdo pa misli da je?!
Strah pred spremembami. Minljivostjo.
Strah pred pajki,kačami..
 
Vse to so strahovi, ki se jih, da premagati s pravo tehniko. V knjigi PREOBRAZBA Pot do samozavesti najdete veliko premaganih strahov .

Tudi sama sem pred leti čutila, da to ni več to. Nič v mojem življenju ni bilo več to.

Kar je bilo super. Ker sem takrat spoznala, česar nočem. Okej ... ko sem postavila sama sebe pred dejstvo vem, kaj nočem, zdaj pa povej, kaj si želiš.

Ustvarila sem si sanje. Sanje, ki sem jih občutila v celem telesu.

Nekatere so bile začasne in sem jih čez čas odvrgla, ker so prišle za njimi tiste resnične.

Nič hudega. Pripeljale so me na željeno mesto. To je važno. Še vedno me peljejo.

S tem sem dobila vero in upanje. Leta in leta sem se hranila s sanjami in jih čutila v sebi z vsemi svojimi čuti in čutili.

Dokler niso prihajale vse bližje k meni. In še prihajajo. In jaz jim verjamem.

To je pomembno pri strahu. Imeti tako veliko vero v svoje sanje, da se jim še največji možni strah podredi. Ali pa raje pomiri.

Ne samo vera, da so to prave sanje. Da se bodo uresničile. Ampak, da te bodo pripeljale na mesto boljše od tega, kjer si zdaj. Tudi če ne bodo identične tistim, kot si si jih zamislila.
 
 Želiš, da se pogovarjava o strahu. Povej mi... česa te je strah? Pri čem te strah ustavlja?